top of page
Portfolio
V svojih delih raziskujem urbani prostor. Analiziram ga skozi oči sprehajalca, ki se v določen kraj vrača in ga raziskuje skozi množico arhitekturnih posebnosti, geometrijskih struktur ali ornamentov. Posamezne zgoščene detajle kompozicijsko sestavljam s ponavljajočimi geometrijskimi elementi v prostorsko zaokrožene panoramske ali vedutne celote, hkrati pa se spogledujem z ustvarjanjem prostora, kjer združujem in lomim več perspektiv in pogledov na enem mestu. Precizno, skoraj arhitekturno risbo mesta združujem z barvnimi površinami in prostorskimi linijami. Tako podobo že znanega mesta predstavim z novimi poudarki, anomalijami ter zrcalnimi podobami.
Osnova vsakega mojega dela je natančna risba, ki jo nato nadgradim še v klasični grafični tehniki globokega tiska, jedkanici in akvatinti oziroma njuni kombinaciji, v zadnjih letih tudi v tehniki sitotiska. Hkrati ustvarjam še šivano risbo, kjer z uporabo črne niti raziskujem različne kvalitete, ki jih le ta ponuja.
MGLC v sitotisku
Projekt, ki sem ga zasnovala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom Ljubljana (MGLC), vključuje serijo treh sitotiskov, ki prikazujejo arhitekturi Tivolskega gradu in Švicarije Mednarodnega grafičnega likovnega centra in čudovit Tivolski park v njegovi okolici. Delo poudarja edinstveno in slikovito umeščenost MGLC-ja ter ujame značilnosti centra in njegovega okolja.
Risbe Maribora
"Opazovalca najnovejših mariborskih risb umetnica Natalija Juhart Brglez ne postavlja več zgolj na različne glediščne točke, s katerih mu je na prejšnjih delih ponujala možnost povrnitve spominske slike na izkušnji ene izmed variacij svoje. Skozi Mestni park gledalca povabi v lastno risano vizijo, potopljeno v vedrino metine zelene, kakor na sprehod, ki ga skupaj nadaljujeta Tam okoli Vodnega stolpa. Pot, ki jo ubereta, sledi elegantni fluidnosti nalik secesijski liniji, ki krepi dekorativnost, predvsem pa prinaša v dela več dinamičnosti in aktivne radostne navzočnosti. Poleg tega je v sledenju Natalijinega ustvarjanja moč opazovati, kako se njena dela vedno bolj vzpenjajo, plani postajajo vse bolj strmi, celota pa pridobi rahel priokus ikonografske perspektive. V vsem tem suverenem gibanju in zagonu lahko prepoznamo sledi postopne, a občutne notranje osvoboditve umetnice, ki si vedno bolj zaupa razkrivati globine svojih intimnih predstav realnosti."
Besedilo kuratorke Kristine Prah iz razstavnega kataloga "Niti tu. Niti tam."
Besedilo kuratorke Kristine Prah iz razstavnega kataloga "Niti tu. Niti tam."
Pariz v jedkanici
"Natalija je Pariz in pariški ambient dojela s pogledom, ki zajema več njegovih najbolj prepoznavnih
in v slikarkin spomin vtisnjenih elementov. Ko se je dvignila nadenj, ga je iz perspektive svoje imaginacije s samovoljno intuitivnostjo povezala v na novo razčlenjeno inkrustacijsko enovitost. Nosilni oder take »panoramske« slike sloni na ritmično razčlenjenem plastičnem podstavku mostu, pred katerim dominira kulisa notredamske katedrale, ki ji je umetnica v domišljiji sezidala vrh enega od nedokončanih stolpov, odtod pa se pno ravne in krožne linije, ki zaobjemajo trge in njihove v geometrijske like spremenjene stavbe. Nekje na robu je videti miniaturni Eifflov stolp in pod njim v kotičku bistroja Picassovega harlekina, ki zre proti katedrali, in spet drugod se je umaknila galeriji
in se pred bistrojem kot njegova edina obiskovalka brezsramno zleknila oživela Manetova
Olimpija.
Spominski pogledi na mesto z uličnimi svetilkami in vetrnim mlinom se v Natalijinih očeh srečujejo v njenem samoumevnem dojemanju pariškega življenja z zgodovino tamkajšnje umetnosti; zato niso zamišljeni kot kak turistični zemljevid, ampak zaobjemajo mesto le skozi spomin umetničinega srca, na istih grafikah ponekod odtisnjen v različnih barvah, kot bi želela ustvarjalka ukleniti v svoj
vsakokratni oseben pogled le njegovo lepoto in očarljivo spominjanje na čustveno obarvanost
tamkajšnjih doživljanj. Tudi tu pa dominira v njenem pogledu predvsem poudarjen odnos do arhitekture, ki predpostavlja izrazit smisel za arhitektonsko razčlenitev, zaobjemajočo
geometrijsko izkristaliziran življenjski prostor. Bolj kot človek grafičarko priteguje arhitektura
(velemestni človek je skrit v njej), njene upodobljene figure pa prihajajo iz umetnosti ali
izhajajo iz njene lastne intime; zato se vse na grafikah Natalije Juhart srečuje v parkih umetnosti
ali drugih ambientih, v podobah spomina in pričakovanja, ki se veseli življenja in občuduje
svet z njegovimi estetskimi dosežki. Tudi če je videti vse že ustvarjeno, umetnice to ne moti,
ampak jo poprej spodbuja, da vse to ustvarja na novo, s pogumnim osebnim pogledom, in se
pri tem sklicuje na prijeme moderne umetnosti zgodnjega 20. stoletja, ki v luči šolskih
akademijskih pobud usmerjajo njen oseben pogled, tudi ko išče in preverja morebitna likovna
načela, ki uveljavljajo srednjeveško neklasično perspektivo in ji predvsem spodbujajo brstenje
lastne poetične domišljije."
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
in v slikarkin spomin vtisnjenih elementov. Ko se je dvignila nadenj, ga je iz perspektive svoje imaginacije s samovoljno intuitivnostjo povezala v na novo razčlenjeno inkrustacijsko enovitost. Nosilni oder take »panoramske« slike sloni na ritmično razčlenjenem plastičnem podstavku mostu, pred katerim dominira kulisa notredamske katedrale, ki ji je umetnica v domišljiji sezidala vrh enega od nedokončanih stolpov, odtod pa se pno ravne in krožne linije, ki zaobjemajo trge in njihove v geometrijske like spremenjene stavbe. Nekje na robu je videti miniaturni Eifflov stolp in pod njim v kotičku bistroja Picassovega harlekina, ki zre proti katedrali, in spet drugod se je umaknila galeriji
in se pred bistrojem kot njegova edina obiskovalka brezsramno zleknila oživela Manetova
Olimpija.
Spominski pogledi na mesto z uličnimi svetilkami in vetrnim mlinom se v Natalijinih očeh srečujejo v njenem samoumevnem dojemanju pariškega življenja z zgodovino tamkajšnje umetnosti; zato niso zamišljeni kot kak turistični zemljevid, ampak zaobjemajo mesto le skozi spomin umetničinega srca, na istih grafikah ponekod odtisnjen v različnih barvah, kot bi želela ustvarjalka ukleniti v svoj
vsakokratni oseben pogled le njegovo lepoto in očarljivo spominjanje na čustveno obarvanost
tamkajšnjih doživljanj. Tudi tu pa dominira v njenem pogledu predvsem poudarjen odnos do arhitekture, ki predpostavlja izrazit smisel za arhitektonsko razčlenitev, zaobjemajočo
geometrijsko izkristaliziran življenjski prostor. Bolj kot človek grafičarko priteguje arhitektura
(velemestni človek je skrit v njej), njene upodobljene figure pa prihajajo iz umetnosti ali
izhajajo iz njene lastne intime; zato se vse na grafikah Natalije Juhart srečuje v parkih umetnosti
ali drugih ambientih, v podobah spomina in pričakovanja, ki se veseli življenja in občuduje
svet z njegovimi estetskimi dosežki. Tudi če je videti vse že ustvarjeno, umetnice to ne moti,
ampak jo poprej spodbuja, da vse to ustvarja na novo, s pogumnim osebnim pogledom, in se
pri tem sklicuje na prijeme moderne umetnosti zgodnjega 20. stoletja, ki v luči šolskih
akademijskih pobud usmerjajo njen oseben pogled, tudi ko išče in preverja morebitna likovna
načela, ki uveljavljajo srednjeveško neklasično perspektivo in ji predvsem spodbujajo brstenje
lastne poetične domišljije."
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
Maribor v sitotisku
"Grafike Natalije Juhart Brglez so likovne interpretacije in vizualna premišljevanja o prostorih mesta, njegovih arhitekturnih in kulturnih značilnostih, ki ne potrebujejo upodobljene množice ljudi v slogu vedut kulturnozgodovinskih prestolnic, saj so njihovo živost ponazarjajo preudarno izbrani pogledi, s katerimi postane mesto osrednji protagonist motiva. S premišljeno izbranimi grafičnimi tehnikami suhe igle, jedkanice in sitotiska okrepi in nadgradi likovno izraznost risbe. Pri poglobljenem opazovanju lahko na grafikah najdemo tudi namerne ali spontane napake v obliki poševnih linij, izbrisanih delov arhitekture in pomena zrcalne risbe pri snovanju matrice.
Serija sitotiskov podob mariborskih mestnih trgov, nastalih v Grafičnem ateljeju Mednarodnega grafičnega likovnega centra, temelji na formalnih značilnostih sitotiska, ki omogoča tiskanje enakomernih površin v obliki različno debelih ravnih črt in barvnih ploskev. Tudi na teh grafikah jih lahko opazujemo v kontrastu s svobodnejšimi linijami izrisanih dreves in figur spomenikov. Na motivih izstopa uporaba črnih in modrih barvnih ploskev, s katerimi poudarja likovne značilnosti raznovrstnih pogledov na trge mesta ob Dravi. Natalija Juhart Brglez se na motivih jedkanic, akvatint in sitotiskov s kubistično izoblikovanim pogledom osredotoča na raziskovanje razumevanja mestne vedute, na kateri izstopajo s prepoznavno perspektivno risbo poudarjene in z likovnimi sredstvi izpostavljene številne reference iz zgodovine umetnosti posameznega upodobljenega mesta, kar njene grafike ob tehnični dodelanosti dela moderne in aktualne v današnjem času, predvsem pa izrisujejo njen edinstveni pogled na to, kar opazuje, in kako to razume."
Besedilo kuratoja Božidarja Zrinskega iz razstavnega kataloga “Linije vsakdana”.
Serija sitotiskov podob mariborskih mestnih trgov, nastalih v Grafičnem ateljeju Mednarodnega grafičnega likovnega centra, temelji na formalnih značilnostih sitotiska, ki omogoča tiskanje enakomernih površin v obliki različno debelih ravnih črt in barvnih ploskev. Tudi na teh grafikah jih lahko opazujemo v kontrastu s svobodnejšimi linijami izrisanih dreves in figur spomenikov. Na motivih izstopa uporaba črnih in modrih barvnih ploskev, s katerimi poudarja likovne značilnosti raznovrstnih pogledov na trge mesta ob Dravi. Natalija Juhart Brglez se na motivih jedkanic, akvatint in sitotiskov s kubistično izoblikovanim pogledom osredotoča na raziskovanje razumevanja mestne vedute, na kateri izstopajo s prepoznavno perspektivno risbo poudarjene in z likovnimi sredstvi izpostavljene številne reference iz zgodovine umetnosti posameznega upodobljenega mesta, kar njene grafike ob tehnični dodelanosti dela moderne in aktualne v današnjem času, predvsem pa izrisujejo njen edinstveni pogled na to, kar opazuje, in kako to razume."
Besedilo kuratoja Božidarja Zrinskega iz razstavnega kataloga “Linije vsakdana”.
Dom v jedkanici
"Natalija se je v svojem dosedanjem grafičnem delu najbolj osredotočila na motiviko Benetk, sprva pa tudi na dvorišče ljubljanske likovne akademije, iz katerega sive vsakdanjosti z monotono kovinsko ograjo in stojali za kolesa je zmogla pričarati praznično ornamentirano estetsko stvarnost. Pri tem ji je vsepovsod likovno izhodišče risba, na njenih osnovah pa je svoje zamisli prevedla v precizni in arhitektonsko pretehtani svet grafik, jedkanic, suhih igel in akvatint, na katerih sta barvna ploskev in obrisna črta nosilki ritmično razčlenjenih, a v enovitost povezanih kompozicij; pretanjena risba ji ponekod zgosti detajle v ornament, sicer pa se ji ornamentalni arhitekturni »panoptikum« kompozicijsko sestavlja v prostorsko zaokrožene panoramske ali vedutne celote, ki jih lahko muzikalno uskladi tudi v Panoramski trio."
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
Benetke v jedkanici
"Benetke je umetnica doživela kot pravljično inscenacijo svojih sanj, odmaknjeno v svet samote, ogrnjeno v čipke z zaprtimi trgi in skritimi vrtovi; vanje pa je vključevala tudi galerijsko navzočnost sodobne umetnosti iz tamkajšnje zbirke Peggy Guggenheim, tako kot konjeniški kip Marina Marinija in celo obris znamenite pokojne galeristke, ter tako sočasno združevala starinskost in zgodovinsko sodobnost; v vse to pa je grafično vtisnila predvsem zven tišine. Odmerjeno razkošje okrašenih fasad je reducirala v geometrijsko strogost in estetsko poveličala tudi prazne trge in vrtove kot prizorišča svojih hrepenenj, ki se najraje izražajo v metafiziki prazničnih mes in zatišij, kjer se osamljeni zvoniki vzpenjajo v nebo in se portali cerkva odpirajo v večnost."
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
Besedilo Milčka Komelja iz razstavnega kataloga "Originalna grafika".
Ljubljana v jedkanici
"Serija treh najnovejših jedkanic se osredotoča na Ljubljano in nekaj njenih osrednjih prepoznavnih kulturnih in arhitekturnih simbolov. Pogled na Plečnikovo tržnico sestavljajo različne perspektive, s katerimi avtorica zariše shematičnost arhitekturnih linij v prostor in jih kombinira z mehkobo šrafiranega ozadja ter razgibane rečne gladine Ljubljanice. Takšen likovno-formalni pristop se še bolj izrazi na grafiki z naslovom Med nebotičniki, na kateri poudarjena množica vertikalnih linij, s katerimi so izrisane in ponazorjene ljubljanske stolpnice, objema prostorsko izrisano, skoraj načrtano ogromno drevo z bogato razraslo krošnjo. Vse tri grafike prežema kontrast med ravno, arhitekturno natančno perspektivno risbo in prostorsko izrisanimi detajli, ki likovno-formalni pristop nadgradijo tudi v vsebinskem smislu, saj v grafiko vnašajo pridih življenja, lepoto naravnih oblik in občutek kaosa."
Besedilo kuratorja Božidarja Zrinskega za razstavni katalog “Linije vsakdana”.
Besedilo kuratorja Božidarja Zrinskega za razstavni katalog “Linije vsakdana”.
Projekt Made in Maribor
Umetnostna galerija Maribor je v okviru projekta Made in Maribor II združila približno 50 umetnikov iz Maribora, da bi se soočili z izzivom kreativne interpretacije dane škatle. Projekt je umetnikom ponudil skupno izhodišče, ki so ga lahko vsak na svoj način preoblikovali s pomočjo lastne umetniške vizije. Namen projekta je bil ustvariti prostor, kjer bi lokalni ustvarjalci lahko pokazali svoje talente in pogled na skupen predmet.
Šivane risbe petih domov
"V svojih šivanih risbah raziskujem lasten obstoj, ki ga dojemam skozi razcepljen bivanjski prostor. Razgaljam okolico, ki me neposredno obdaja in hkrati definira. Svoj dom, ki je razdrobljen na pet lokacij, analiziram kot vtis, ki ga prostor daje ob prisotnosti ali odsotnosti figure, ter hkrati kot prostor, napolnjen z množico detajlov, ki jih interpretiram skozi natančno risbo. Figure nikoli ne vključim, igram se le z arhitekturnimi elementi, predmeti in rastlinjem, ki pomagajo definirati specifičen prostor. Sledi šivov preprosto povezujem z linijo poti, ki sem jo opravljala na tedenski ravni. Izkazalo se je, da gre za prav specifičen primer migracije, predvsem zato, ker je moj bivanjski prostor nekoliko drugačen od običajnega. Razcepljen je na pet različnih lokacij, ki jih enakovredno dojemam kot svoj dom. Kar se sliši popolnoma absurdno, saj je dom, po definiciji zapisani v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2005), prostor ali hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja. To zame ne velja. Moj dom se je prvič razcepil v rani mladosti, ob ločitvi staršev in njuni odločitvi za skupno skrbništvo. Tako se prvemu domu, lociranem na Pohorju na Keblju, priključi drugi v Slovenski Bistrici, kjer živim z mamo. Tretji izhaja iz časov mnogih počitnic, preživetih na babičinem domu v Kamnici. Četrti se navezuje na dom partnerja v Mariboru, peti pa je posledica študija v Ljubljani. Naenkrat sem se začela zavedati, da me vprašanja ločitve staršev, vez s starimi starši, ljubezensko razmerje in karierne odločitve bremenijo v tolikšni meri, da so se frakcije odgovorov začele nezavedno pojavljati v odločitvah in potezah, ki sem jih dnevno sprejemala. Uvidela sem, da je edina možna vsebina magistrske naloge lahko le raziskovanje lastnega obstoja, ki ga dojemam skozi razcepljen bivanjski prostor. Vsako ponujeno rešitev izrazim v risbi, ki jih zbiram v skicirki. Risba na papirju predstavlja osnovo, ki jo nato priredim in zašijem na blago (negrundirano platno, ki ni napeto na okvir). Duševno restitucijo razklanega doma tako metaforično kot tudi dejansko z uporabo níti in šivanke privedem
do celote."
Besedilo iz moje magistrske naloge "Šivana risba - 5 domov".
do celote."
Besedilo iz moje magistrske naloge "Šivana risba - 5 domov".
Veduta Maribora
“Na nekaj metrov dolgo tkanino je zašila horizontalno pozicionirano podobo mesta ob reki Dravi, kjer seveda ni čisto vse tako kot v realnosti. Delo odraža drugače zastavljen pogled na prostor, ki ga moramo razumeti predvsem konceptualno, v kontekstu raziskovanja. Zalomljena perspektiva, ki jo umetnica uporablja v svojih delih pa od gledalca zahteva spretno iskanje vizualnih struktur, saj so posamezne stavbe ali celo nekateri manjši detajli namenoma postavljeni na videz nepravilno. Dinamika takšnega razumevanja (kubističnega) prostora napakam torej omogoča umetniško pravilnost.”
Besedilo Petre Čeh za razstavni katalog “Druga perspektiva”.
Besedilo Petre Čeh za razstavni katalog “Druga perspektiva”.
Risbe Ljubljane
"Serija štirih risb se osredotoča na Ljubljano in nekaj njenih osrednjih prepoznavnih kulturnih in arhitekturnih simbolov. Pogled na Plečnikovo tržnico sestavljajo različne perspektive, s katerimi zarisuje shematičnost arhitekturnih linij v prostoru in jih kombinira z mehkobo šrafiranega ozadja in razgibane rečne gladine Ljubljanice. Takšen likovno formali pristop pride še bolj do izraza na risbi z
naslovom Med nebotičniki, na kateri poudarjena množica vertikalnih linij, s katerimi so izrisane in ponazorjene ljubljanske stolpnice, objema prostoročno izrisano, skoraj načečkano ogromno drevo z bogato razraščeno krošnjo. Vse štiri risbe prežema kontrast med ravno, arhitekturno natančno, perspektivično risbo in prostoročno izrisanimi detajli, ki formalno likovni pristop nadgradijo tudi v vsebinskem smislu, saj v samo risbo vnašajo pridih življenja, lepoto naravnih oblik in občutek kaosa."
Besedilo kuratoja Božidarja Zrinskega iz razstavnega kataloga “Linije vsakdana”.
naslovom Med nebotičniki, na kateri poudarjena množica vertikalnih linij, s katerimi so izrisane in ponazorjene ljubljanske stolpnice, objema prostoročno izrisano, skoraj načečkano ogromno drevo z bogato razraščeno krošnjo. Vse štiri risbe prežema kontrast med ravno, arhitekturno natančno, perspektivično risbo in prostoročno izrisanimi detajli, ki formalno likovni pristop nadgradijo tudi v vsebinskem smislu, saj v samo risbo vnašajo pridih življenja, lepoto naravnih oblik in občutek kaosa."
Besedilo kuratoja Božidarja Zrinskega iz razstavnega kataloga “Linije vsakdana”.
bottom of page